Vabim vas na otvoritev 22. mednarodnega bienala industrijskega oblikovanja v četrtek, 7. oktobra 2010, ob 19, uri v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na gradu Fužine. Na bienalu je razstavljen tudi projekt iStudia “Key Categories, Key Markets, Key Facts”, izveden za naročnika DrogaKolinska. Razstavo bo slovesno otvoril Philippe Starck, eden najbolj slavnih in plodnih oblikovalcev [...] Več... – ‘Vabljeni na otvoritev BIO 22’.
iStudio je predstavil svoje rešitve na konferenci Napredni poslovni prostopi 2010 v predavanju Učinkovite managerske informacije – najboljša praksa slovenskih in evropskih podjetij. Poslanstvo konference Napredni poslovni pristopi 2010, katere sponzor je bil tudi iStudio, je prikazati napredne poslovne pristope in poslovne rešitve, kot odgovore na današnje in prihodnje poslovne potrebe organizacij za izboljšanje njihove [...] Več... – ‘iStudio na konferenci Napredni poslovni pristopi 2010’.
Delo “Key Categories, Key Markets, Key Facts” podjetja iStudio in avtorja Andreja Lapajneta bo razstavljeno na 22. bienalu industrijskega oblikovanja (BIO 22), ki bo potekal od 7. oktobra do 7. novembra 2010 v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (prej imenovanem Arhitekturni muzej Ljubljana) na gradu Fužine. Delo je bilo izbrano v obsežni mednarodni konkurenci 503 [...] Več... – ‘iStudio uvrščen na 22. bienale industrijskega oblikovanja’.
V praktičnem delu na projektih v zadnjem letu se je izkazalo, da je v praksi managerskega poročanja daleč najbolj uporaben kombiniran grafikon, ki prikazuje dejanske vrednosti in odmike hkrati (od plana, od preteklega obdobja ali od preteklega leta). Ta rešitev bralca usmeri v opazovanje sprememb in ga takoj opozori na večja odstopanja. Uporabna je predvsem [...] Več... – ‘Najbolj uporaben grafikon v praksi’.
Točkovni grafikon je v praksi precej uporaben. Poglejmo nekaj primerov (vsi grafikoni so izdelani v Excelu, barve in oblike na grafikonu se samodejno prilagajajo podatkom). Najprej enostaven grafikon za prikaz dobička/izgube: Na takšen grafikon brez težav dodamo še prodajo: Grafikon je zelo pregleden in dobro berljiv. S kombinacijo točkovnega in vrstičnega oz. paličnega grafikona lahko [...] Več... – ‘Uporaba točkovnega grafikona v kontrolingu’.
Tabele beremo, graf vidimo. Slika (graf, diagram) nam omogoča takojšen uvid v situacijo, medtem ko tabelo beremo in si šele nato “ustvarimo sliko” v glavi. Iz morja številk v tabeli je težko razbrati zgodbo, ki jo številke govorijo. Ker je velika večina poročil v praksi pretežno še vedno sestavljena iz besedila in tabel, predstavlja oblikovanje [...] Več... – ‘Tabela ali graf? Morda oboje…’.
Edward Tufte je goreč zagovornik visoke ločljivosti (resolution). Pred kratkim je objavil zanimiv video prispevek o Applovi napravi iPhone. Tudi v tem prispevku Tufte ponavlja: “To clarify, add detail.” Za pojasnitev dodajte podrobnosti. Informacije NE reducirati. Če izgleda informacija kaotična, je ne začnite metati stran, namesto tega raje popravite oblikovanje! Kot smo lahko pričakovali, je [...] Več... – ‘Tufte o ločljivosti iPhona’.
Vzemimo naslednji primer: želimo primerjati prodajne programe po vrednosti prodaje in dobička. Vrednosti prodaje bomo predstavili z vrstičnim grafikonom: Tule je še dobiček: Če želimo prejemnikom omogočiti primerjavo med prodajo in dobičkom, potem običajno izberemo naslednji grafikon: Ta grafikon ima slabost, da je berljiv zgolj, kadar imamo malo podatkov. Če bi bilo npr. prodajnih programov [...] Več... – ‘Točkovni grafikon lahko učinkovito nadomesti vrstičnega’.
Hans Rosenberg je vodja neprofitne organizacije Gapminder, kjer boste našli še več vrhunskih primerov predstavitve socialnih podatkov. Rosenberg želi na transparenten način predstaviti informacije o globalnem razvoju, socialnih razlikah, ipd. To mu je uspelo ravno s pomočjo izvrstne vizualizacije podatkov, ki smo jo takoj sposobni razumeti, hkrati pa ni trivialna, ampak v resnici prikazuje precej [...] Več... – ‘Rosenbergovi mehurčki’.
V svoji knjigi Beautiful Evidence (2006) je Edward Tufte predlagal uporabo majhnih grafikonov visoke ločljivosti, ki jih vstavimo neposredno v kontekst besedila, številk in slik. Imenoval jih je sparklines. Prevod v slovenščino mi povzroča nekaj preglavic, zato ostajam kar pri opisnem prevodu: iskerna črta (prijatelj, ki je lektor, se je nad mojimi sicer bolj kreativnimi [...] Več... – ‘Sparkline: zgoščen graf v velikosti pisave’.
Spremljanje odmikov je ena ključnih nalog kontrolinga. Kontroling brez plana oz. primerjave z zastavljenimi cilji ne obstaja. Logično vprašanje je torej: kako optimalno prikazati odmike? Najpogostejša rešitev je tabela: Koncept oz. struktura tabele mora biti razumljiva, kot je v našem primeru: opazujemo podatke preteklega obdobja, dosežene podatke in plan, vmes pa je izračunan odmik v [...] Več... – ‘Kako prikazati odmike?’.
