iA


Točkovni grafikon lahko učinkovito nadomesti vrstičnega

~ admin

Vzemimo naslednji primer: želimo primerjati prodajne programe po vrednosti prodaje in dobička. Vrednosti prodaje bomo predstavili z vrstičnim grafikonom:

Tule je še dobiček:

Če želimo prejemnikom omogočiti primerjavo med prodajo in dobičkom, potem običajno izberemo naslednji grafikon:

Ta grafikon ima slabost, da je berljiv zgolj, kadar imamo malo podatkov. Če bi bilo npr. prodajnih programov več, bi ta grafikon postal neberljiv. Prav tako se meša ritem ene in druge kategorije, kar povzroča frustracijo ob vizualnem procesiranju grafikona (oko bega sem in tja med razbiranjem vrstic dobička in vrstic prodaje). Dodaten problem je uporaba legende z barvnim kodiranjem, čemur se je bolje izogniti, saj je pri več barvah težko razbrati pomen vrstic, dodatne težave pa nastanejo pri črno-belem tiskanju. Zato je običajno boljša naslednja alternativa:

Uporabili smo večkratni grafikon, kjer pa morata imeti oba grafikona obvezno usklajeni merili, saj želimo podatke primerjati med seboj. Prednost te rešitve je, da lahko prikažemo več podatkov. Je tudi edina praktična rešitev, kadar imamo veliko primerjav in so podatki med seboj zelo različni (ni korelacije). Takrat dobimo v kombiniranih rešitvah vedno t.i. “špageti graf”.

Obstaja pa še ena rešitev, ki je zelo zanimiva:

To je točkovni oz. “pikasti” grafikon (dot plot). Od zgornjih rešitev je ta prav gotovo najboljša, saj je grafikon zelo berljiv, najbolj “počiščen” skladno s teorijo podatkovnega črnila (uporablja najmanj črnila) in teorijo gestalta, hkrati pa zasede tudi manj prostora. V tem grafikonu lahko brez težav prikažemo zelo veliko vrstic. Napisi (prodaja, dobiček) so pozicionirani ob podatkih, kar dodatno doprinese k boljši berljivosti.

Točkovni grafikon je dejansko različica linijskega grafikona in ga ne smemo zamenjati z raztresenim oz. XY grafikonom (scatter plot), ki ima dve dimenziji (dve osi vrednosti). Res pa je, da lahko točkovnega (enodimenzionalnega) v Excelu izdelamo tudi s pomočjo raztresenega grafikona.

Seveda gestalt in teorija podatkovnega črnila nista edina kriterija za oblikovanje grafikonov v poročilih. Pomembnih je več faktorjev, med drugim tudi znakovno kodiranje (z grafikoni ustvarimo konsistenten sistem zankov). Tako bi lahko primerjavo prodaje in dobička prikazali tudi takole:

Mislim, da je ta rešitev v praksi najbolj primerna. Tu kombiniram stolpčni in točkovni grafikon. Samo dogovoriti se morate, da boste v podjetju vedno uporabljali npr. sive stolpce za prikaz prodaje in zelene/rdeče pike za prikaz dobička/izgube.

Komentarji