V svoji knjigi Beautiful Evidence (2006) je Edward Tufte predlagal uporabo majhnih grafikonov visoke ločljivosti, ki jih vstavimo neposredno v kontekst besedila, številk in slik. Imenoval jih je sparklines.

Prevod v slovenščino mi povzroča nekaj preglavic, zato ostajam kar pri opisnem prevodu: iskerna črta (prijatelj, ki je lektor, se je nad mojimi sicer bolj kreativnimi poskusi preveč mrščil…). Kaj je torej iskerna črta?

Običajno so grafikoni ločeni od poteka besedila. Iskerna črta pa je minimalistično oblikovan grafikon visoke informacijske gostote, umeščen neposredno v besedilo ali tabelo, natanko tam, kjer se pojavi potreba po vizualizaciji oz. kjer so podatki omenjeni. Njena višina je navadno enaka velikosti besedila.

Npr. takole: S takšnim grafikonom lahko brez težav prikažemo 20 ali več številskih vrednosti na enakem prostoru, kjer bi sicer zapisali zgolj eno samo številko:

Z grafičnim prikazom na minimalnem prostoru bralcu olajšamo predstavo, razumevanje, primerjavo in pomnenje. Ker posamezni številski vrednosti dodamo kontekst (njeno zgodovino), ima bralec bistveno boljšo predstavo, kaj ta informacija dejansko pomeni.

Iskerna črta nima merila, prikazuje zgolj gibanje vrednosti v času (trend in razlike vrednosti v času). Ker pa je ravno prikaz časovne vrste ena najpomembnejših vizualizacij, je iskerna črta v praksi izredno uporabna. To še posebno velja za tabele, ki imajo slabost, da težijo k predstavitvi zgolj zadnjih vrednosti. S tabelami je dejansko težko predstaviti gibanje posameznih vrednosti v času in tu nam lahko iskerne črte zelo pomagajo.

Tako se v praksi velikokrat uporabljajo rešitve, kjer ena tabela prikazuje podatke trenutnega obdobja (doseg) v primerjavi s planom in predhodnim obdobjem, npr. takole:

druga, dodatna tabela pa prikazuje gibanje vrednosti v času (tipično po mesecih tekočega leta), npr. takole:

V tem prikazu so vse številke enakovredne. Tabela nam omogoča, da primerjamo vsako posamezno številko z drugo (primeravo poljubnega meseca z drugim). Drugo vprašanje pa je, kdaj je to zares uporabno. Takšna tabela nam lahko morda dobro služi za kontrolo podatkov, kot podlaga za poslovno odločitev pa ni preveč uporabna. V tem morju številk si namreč prejemnik težko predstavlja gibanje vrednosti v času in gibanja primerja med seboj.

Iskerna črta nam omogoča, da drugo tabelo v celoti nadomestimo z novim stolpcem v prvotni tabeli, vanj pa v vsako vrstico vstavimo iskerno črto. Dobimo naslednji rezultat:

Seveda iskerna črta prikaže zgolj gibanje vrednosti in ne omogoča več natančne primerjave številskih vrednosti posameznih mesecev. Namesto tega smo pridobili jasen prikaz gibanj v času, ki jih tudi vizualno enostavno primerjamo med seboj. Predstavili smo izredno pomemben kontekst informacije, s katerim prejemnik bistveno lažje razume trenutno dosežene vrednosti in morda celo oceni njihov razvoj v prihodnosti.